|
|
Ogledi Vinske kleti "Goriška Brda"Pod mogočnim gradom na Dobrovem je investitor Zadružno vinarstvo Brda l.1957 zgradil vinsko klet, zmogljivosti 4.400.000 litrov. Leta 1963 so se državna posestva in vaške kmetijske zadruge združile v takratno Kmetijsko zadrugo "Goriška Brda" s sedežem na Dobrovem. Danes to zadrugo, preimenovano v Vinska klet "Goriška Brda" upravlja 680 lastnikov- zadružnikov preko upravnega odbora. Zmogljivost kleti je rastla vzporedno z obnovo vinogradov do današnjih 18.000.000 litrov.
VHOD V KLET MIMO STEKLENIČNEGA ODDELKAV oddelku sta 2 liniji za stekleničenje vina: linija za litrski program in za buteljčni program, od 0,2 l do 1,5 l. Sestava linije: izplakovalec steklenic, filter, polnilec, zamašilec, podajalec kapic, etiketirka, vlagalec steklenic v zaboje, kartone in odprema v skladišče.
POGLED NA VINIFIKATORJEVinifikatorji so posode za maceracijo rdečih sort grozdja. To je postopek pridobivanja rdeče barve, ki je pri rdečih sortah v celicah jagodne kožice. Rdečo drozgo napolnimo v vinifikatorje in dodamo kvasovke, da začne alkoholno vrenje.
Postopek maceracije poteke 5 do 30 dni, odvisno od tehnoloških zahtev za posamezne kakovostne stopnje bodočega vina.
OGLED ZUNANJIH CISTERNZunaj kleti so cisterne različnih velikosti: 600 hl, 1200 hl, 2400 hl, 5000 hl do 10 000 hl. Večina cistern, razen največjih, je opremljena s hladilnim sistemom.
PREVZEM GROZDJATrgatev pričnemo v začetku septembra in traja približno mesec dni. Začnemo s prevzemom zgodnjih sort: sivi pinot, sauvignon, chardonnay, modri pinot, ter nadaljujemo s Zelenim sauvignonom in Rebulo. V drugi polovici trgatve prevzemamo rdeče sorte: merlot, cabernet sauvignon, cabernet franc in syrah. Za prevzem grozdja uporabljamo 4 linije. Stehtano grozdje gre v pecljalnik-drozgalnik, izmeri se mu sladkorno stopnjo, nato pa se loči tehnologija predelave rdečih in belih sort. Rdečo drozgo napolnimo v vinifikatorje in jo maceriramo, bela pa gre takoj na sodobno pnevmatsko prešo. Mošt izpod preše napolnimo v posode za bistrenje, nato razsluzeni mošt pretočimo in mu dodamo kvasovke. Alkoholno vrenje poteka pri željeni temperaturi, kar nam omogoča hladilni sistem.
MISTERIJ V ARHIVSKI KLETIGloboko v podzemni kleti je arhivska klet, v kateri je prostor za zorenje 350.000 steklenic vina. Le odlični letniki so primerni za zorenje v steklenici.
Med zorenjem nastajajo v vinu terciarne arome, ki so produkt hidrolize in sprememb v taninskih snoveh. Sproščajo se iz snovi, ki niso aromatične, a take postajajo (taninske snovi pri rdečih vinih). Pri belih vinih se spreminjajo primarne arome v terciarne prek kemičnih reakcij, oksidacije, ki spreminjajo nežne arome v težje, manj eterične, kar vinu zmanjšuje sadni značaj. Toda ti vonji se zdijo bolj homogeni in usklajeni. Do kdaj zoreti vina v steklenici? Po oceni strokovnjakov od 5 do 40 let. Ko vino doseže svoj osebni vrhunec, začne nazadovati, zgublja moč, skladnost. Sadne, cvetlične, rastlinske in plemenite vonjave iz živalskega sveta , postopoma zginevajo in se spreminjajo v manj žlahtne. Tako dober okus postane nezanimiv, brez življenja.
SPODNJI DEL PODZEMNE KLETIV tem delu podzemne kleti so vse vrste vinske posode: betonske cisterne, volumna 125 hl v katera prihaja vino pred stekleničenjem, inox posode od 10-100 hl, sodi barrique, kjer zorijo velika bela vina, ter veliki sodi 60-100 hl iz slavonskega hrasta za zorenje rdečih vin.
ZGORNJI DEL PODZEMNE KLETIPo vijugastih stopnicah pridemo v zgornji del podzemne kleti. Tu so inox posode, volumna 100-470 hl, sodi barrique in zorilni prostor za klasično penino. V 100 hl inox posodah poteka fermentacija najboljših belih vin. Barrique-ji v zgornji kleti so napolnjeni z rdečim vinom.
PENEČA VINA- KLASIČNA METODADanes sta najbolj razširjena dva postopka pridelave penečega vina:
Osnovna razlika med njima je, da je pri prvem vrelna posoda, kjer poteka sekundarno vrenje steklenica, v drugem pa jekleni tank. Odločilnega pomena za pridelavo penečega vina je kakovost osnovnega vina. To mora biti kemično in mikrobiološko stabilno ter primerne alkoholne stopnje in kislosti. V nadaljnem postopku dodamo vinu sladkorni sirup, šampanjske kvasovke ter hrano za kvasovke, da poteče fermentacija. Vino po končani fermentaciji odleži v steklenici vsaj še 9 mesecev, da poteče avtoliza kvasovk. Pri tem nastajajo avtolitični produkti, predvsem aminokisline, ki dajejo penečemu vinu bogat okus. Nato damo steklenice za nekaj tednov na posebna stojala z vratom navzdol in jih stresamo ter vrtimo,z namenom, da se usedlina posede na vrat steklenice. Steklenice nato pomakamo v raztopino glikola, da usedlina v vratu zmrzne. Istočasno z zamaškom usedlino odstranimo ter steklenico dolijemo s sladilnim likerjem (vsebuje lahko vino, vinski destilat sladkorni sirup…), ki je posebnost in hkrati skrivnost vsake hiše. Po dodatku tega likerja, mora peneče vino odležati še nekaj tednov, da se dodane sestavine vkomponirajo v celoto.
BAGUERI KLETV tej kleti pridelujemo vina, blagovne znamke Bagueri ter posebnosti naše kleti: Verduc, Pikolit in Markiz - vino ter Aplus iz sušenega grozdja. To so vina najvišje kakovostne stopnje. Grozdje za ta vina izbiramo na najboljših legah. Agronomi kleti nadzirajo te izbrane nasade od prve rezi do trgatve. Pri zadnji kontroli pa ni pregledana samo sladkornja stopnja grozdja, temveč tudi obremenitev po trsu in zdravstveno stanje. Grozdje mora biti pripeljano v klet nepoškodovano - v platojih. Bagueri vina del svojega življenja preživijo tudi v barrique in večjih hrastovih sodih, preden gredo v steklenico.
Informacije o ogledih kleti SERGEJ KRISTANČIČ |
 |
|
Zaradi nastalega plina ogljikovega dioksida se jagodne kožice dvigujejo - nastaja "klobuk", ki ga moramo potapljati, da je kontakt jagodnih kožic s sokom čim boljši. Mošt vinifikator samodejno črpa mošt in poliva klobuk. Med postopkom poteka poleg izluževanja barve tudi izluževanje taninskih snovi, ki bogatijo rdeča vina.
Steklenice v arhivski kleti ležijo, da se zamašek prepoji z vinom in prepreči dostop zraka. Zelo pomembna je tudi vlaga v kleti: v suhem prostoru se zamašek suši in jemlje vlago iz vina, tako se vnaša v vino kisik, ki hitro oksidira vino. Prav tako je pomembna temperatura kleti: temperatura nad 15° C utruja vino in ga izčrpava, pod 5° C ali nad 15° C pa se spremeni potencial možnega zorenja.
Barrique so poznali Francozi že v prejšnjem stoletju in pomeni način vinske tehnologije, kjer zori vino določen čas v 225 litrskem hrastovem sodčku, ki je sestavljen iz ožganih dog. Iz njih se izluži furfural (karameliziran sladkor pentoz), ki se med zorenjem pretvori v alkohol furfurol, ki daje vinu aromo po sveže pečenem rženem kruhu. Sestavine vina se vežejo z taninskimi snovmi hrasta in med zorenjem nastanejo nove aromatične snovi (vanilin in drugi aldehidi), ki dajejo barrique vinu značilno noto.