Zgodovina vinske kleti "GORIŠKA BRDA"

Začetki zadružništva v BRDIH segajo v leto 1922, ko so koloni iz vasi FOJANA in BARBANA ustanovili prvo zadrugo z omejenim jamstvom "Poljedelsko društvo kolonov in maloposestnikov".

Zakaj se je kolonstvo v BRDIH zadržalo samo v BRDIH in ne tudi drugod po Slovenskem?
V avstrijskem parlametnu je bila izglasovana zemljiška odveza leta 1848 in 1849, ni pa bila raztegnjena na Galicijo in italijanske pokrajine. Zaradi upora in vojne v Italiji je segalo vojno ozemlje do Soče in nad njim ni imel parlament oblasti, ampak "oče Radecky", avstrijski vojskovodja. Tako si razlagamo, da je bil ravno upor kriv, da se je kolonstvo vleklo še nad sto let v severni Italiji in v Brdih.

Leta 1921 je bila prvič omenjena ideja, da bi se 38 nesvobodnih kmetov kolonov z družinami, ki so obdelovali grofovo zemljo združili v zadrugo in z samopomočjo rešili kolonsko vprašanje.

Tedanja lastnica, grofica Elvira de Baguer, hči naslednica grofa Silverija de Baguer, je privolila v odkup 230 ha zemlje v Fojani in Barbani, v kar so bile vštete tudi neplodne površine. Odkup je bil vezan na glavne določene pogoje, ki jih je postavila lastnica, in sicer odkupi se posestvo v vsej svoji celoti in v svojem obsegu, nedeljeno po posameznih kosih in niti ne individualno deljeno na posamezne dele, temveč se posestvo proda izključno le na ime in na naslov zadruge kolonov v ustanavljanju za ceno 916.084.- lir.

Dne 9. aprila 1922 je bil sklican ustanovni občni zbor v Fojani. Prisotnih je bilo 38 udeležencev – kolonov. Ustanovljeno je bilo "Poljedelsko društvo kolonov in malih posestnikov v Fojani, reg. Z.o.z.", ki je položilo prve prave zakonite temelje pri odkupu in obnovi grofove zemlje ter izdalo svoja pravila in smernice za čimprejšnjo izvedbo in rešitev obvezne pogodbe. Obvezali so se, da bodo odplačevali dolg v desetih obrokih po 100.000.- lir letno.

V letu 1923 so sprejeli kletarska pravila. Dve zadružni kleti, ena večja v Fojani, druga podružna v Barbani, sta bila edina gospodarska prostora, kjer so preštevali rezultat skupnega dela, skupni vinski pridelek in kjer se je odločevala boljša ali slabša usoda zadruge.

Na nadaljnji poti so jih spremljali težki časi. Denarne razmere po prvi svetovni vojni, vojna škoda, slabe letine in previsoke obresti za najeta posojila so botrovale več kriznim obdobjem. V letu 1933 je bila napovedana prisilna uprava. Prisilni upravitelj, ki je zastopal Zemljiški kreditni zavod v Veroni je sklenil z zadolženimi zadružniki novo pogodbo. 50 % vseh pridelkov v vinu in sadju brez izjeme v korist prisilne uprave.

Leto 1939 je bilo prelomno leto, ker se je zaradi nezmožnosti odplačevanja dolga pripravljala dražba. V zadnjem trenutku je predsedniku zadruge uspelo težko nabrano vsoto 150.000.- lir oddati Zemljiškemu kreditnemu zavodu v Veroni. Sestavljen je bil pismeni kompromis, da je dražba odložena. Dne 7. maja 1943 leta pa je bil dolg v celoti poravnan in bivši koloni so postali lastniki zemlje na kateri so delali in od nje, do tedaj, bolj malo užili.

Po priključitvi Primorske k Jugoslaviji (15.sept. 1947) so bile ustanovljene prve zadruge po novi ureditvi, po zgledu "naproz", nabavno prodajnih zadrug, ki so se še prej pred priključitvijo Primorske, ustanavaljele drugod po Sloveniji. Njihova glavna naloga je bila oskrba prebivalstva z različnimi potrebščinami.

Vzporedno z ustanavljanjem teh zadrug pa so se ustanavaljale tudi kmečke delovne oz. obdelovalne zadruge. Kmetje pa so se v te zadruge priključili z nezaupanjem in večkrat po prisili kot prostovoljno.

Od 1948 – 1950 je bilo na področju BRD organiziranih 13 obdelovalnih zadrug, 1 zadružna ekonomija in 1 kmetijsko posestvo.
Te zadruge so skrbele izključno za proizvodnjo hrane, ki je bila namenjena preskrbi prebivalstva v mestih, medtem ko so bili člani deležni "ohišnic". V njih so delali vsi člani družine – tudi otroci. Predsedniki teh zadrug so bili večinoma kmetje.

Zaradi nezadovoljstva kmetov in slabih gospodarskih rezultatov v kmetijstvu se je po letu 1952 začelo več pozornosti posvečati tudi zasebnemu proizvajalcu. Ustanavljati so se začeli pospeševalni odbori, katerih naloga je bila pospeševanje zasebne kmetijske proizvodnje.

KDZ so se začele likvidirati in do konca leta 1955 je izvršila likvidacijo večina teh zadrug. Njihova zemlja je bila razdeljena agrarnim interesentom. Del zemlje, osnovna sredstva in potreben inventar pa je pridobilo novo ustanovljeno kmetijsko posestvo na Dobrovem.

Po ukinitvi KDZ so kot nosilci nadaljnjega razvoja ostale splošne kmetijske zadruge in kmetijska posestva.

Takrat se je pokazala potreba po organizirani kakovostni pridelavi briškega grozdja, za kar so bile domače in grajske kleti neustrezne.

Zadružno vinarstvo Brda se je 1955 odločilo in začelo graditi novo, sodobno klet, velikosti 4.400.000 litrov, ki je že leta 1957 prevzela prvi pridelek. Leta 1963 so se državna posestva in kmetijske zadruge združile v Kmetijsko zadrugo ŽGoriška BrdaŽ - današnjo Vinsko klet ŽGoriška BrdaŽ s sedežem na Dobrovem.

Vzporedno z obnovo vinogradov ( 60-100 ha letno ) se je volumen kleti iz leta v leto povečeval do sedanje zmogljivosti 18.000.000 litrov.

Vsa leta je bila Vinska klet vodilna nosilka razvoja vinogradništva in vinarstva v Brdih. Z zagnano promocijo je poskrbela za prepoznavnost področja in odličnih briških vin, ki se uspešno tržijo po vsem svetu.