|
|
Klimatske značilnostiPodnebjePodnebje v Goriških brdih je posebej ugodno za rast vinske trte saj so Brda odprta proti morju in so z njegovim podnebnim vplivom močno izpostavljena. Le 20 km oddaljeno morje se vidi že z razglednih točk na višjih vzpetinah, saj je med Brdi in Jadranom samo ravna Soška ravan. Višje hribovje na severu in tudi nekoliko privzdignjeno apeninško sleme na vzhodu varujeta Brda pred mrzlimi severnimi vetrovi in vdori mraza. Zaradi izpostavljenosti proti jugu in zahodu prevladuje toplo in sončno podnebje, podobno tistemu na ravnini ob morju. Jugozahodni vetrovi so najbolj pogosti. Dovajajo topel in vlažen zrak, ki se nad Furlansko nižino še dodatno ogreje. Visok zračni pritisk v zaledju povzroča včasih burjo. Bolj nevarne so pomladanske pozebe ob obsežnejših vdorih hladnega zraka v anticiklonalnem vremenskem tipu, ki opozarjajo, da so Goriška brda v bližini podnebne ločnice s celinskim podnebjem (Perko, 1998).
Temperatura zrakaZima je v Brdih zelo mila, s povprečno januarsko temperaturo zraka 3°C. Zato tu zime ne poznamo, celo udori burje se tu ne čutijo močno, razen kot splošne ohladitve. Sneg obleži komaj za nekaj ur, redko za kak dan. Poletja so zelo vroča, s povprečnimi julijskimi temperaturami zraka med 23 in 24°C. Preko 80 dni v letu pa je temperatura zraka večja od 20°C, kar predstavlja idealne razmere za rast kmetijskih rastlin (Melik, 1960).
PadavineKoličina padavin narašča z nadmorsko višino od morja proti notranjosti. Vedrijan ima glede na dolgoletna spremljanja (1971-1980) povprečno 1695 mm padavin na leto. Največ padavin je v jesenskem času meseca novembra, ko vegetacijsko obdobje in trgatev že mineta. Spomladi količina padavin neprestano narašča vse tja do julija, kar je za kmetovanje zelo pomembno, saj se na ta način tla prepojijo z vodo. Takšna rezerva vode pa služi predvsem konec julija in avgusta, ko je temperatura najvišja in obstaja nevarnost suše. (Perko in sod., 1998)
|
 |
|
