Sorte grozdja in vrste vin

V našem sortimentu zavzema Rebula daleč največji delež med vsemi sortami. Po dolgoletni selekciji smo v Vinski kleti "Goriška Brda" prišli do štirih klonov Rebule, usmerjenih predvsem v kakovost grozdja.

Avtohtone in stare lokalne sorte

REBULA (Ribolla Gialla)

Je avtohtona briška sorta, skromna in trdoživa. Dobro uspeva na lapornatih, flišnih in kamnitih tleh. Na sončnih legah daje izredne rezultate.

V našem sortimentu zavzema največji delež med vsemi sortami. Po dolgoletni selekciji, usmerjeni v kakovost grozdja, smo v Vinski kleti selekcionirali štiri klone rebule.

Grozdje je primerno tako za mlada, sveža vina kot tudi za arhiviranje. Vino je odlična osnova za penine. Po tradiciji so grozdje rebula v Brdih tudi sušili in iz njega pridelali odlično desertno vino.

Vino

Videz: Je zlatorumene barve z zelenkastimi odsevi.

Vonj: Intenzivno svež in saden. Spominja na limono, zeleno jabolko, grenivko, akacijev cvet.

Okus: Harmonija kislin mu daje pitnost, svežino. Odlična, dozorela vina nudijo okus po cedri.

Vino je primerno za aperitiv, odlično pa dopolnjuje jedi z morskimi sadeži, sladkovodne ribe, perutnino ter zelenjavne jedi.

Na vrh

PIKOLIT (Piccolito, Weiser Blaustinge)

Je stara trta , razširjena na Goriškem, v Furlaniji in na Ogrskem. Cenjena je bila že v antičnem Rimu. Sodi med sorte, ki imajo historičen pomen in status genskega materiala.

Že v 18. stoletju je imelo vino domovinsko pravico na francoskem in ruskem dvoru in pri papežu.

Sorta je stara in jo pesti slabo opraševanje, zato je tudi pridelek razmeroma majhen. Prav zaradi tega se sorta ni razširila v kmečke vinograde. Nekdaj so jo gojili le v graščinskih in župnijskih vinogradih.

Vino

Videz: Zlatorumena do jantarna barva.

Vonj: Cvetica spominja na bele breskve, marelico ter med.

Okus: Polno, alkoholno vino z zaznavno aromo zrelega sadja in medeno. Polsladki ali sladki pikolit odlično dopolnjuje sadne sladice.

Na vrh

SAUVIGNONASSE (Sauvignon Vert)

Tudi Sauvignonasse je stara sorta Goriških brd, kamor je prišel v 18. stoletju.

Sauvignonasse smo pred oktobrom 2004 poznali pod imenom Furlanski tokaj, ki pa zaradi začitenega madžarskega Tokaia, imena ni uspel obdržati. Seveda madžarski Tokai sodi v kategorijo likerskih vin in ne izvira iz sorte Furlanskega tokaja (Zelenega sauvignona), temveč iz Furminta (Šipona).

Uvršča se med kakovostne sorte za bela vina in zahteva ugodne vinogradniške lege ter srednje močna tla. Precej je občutljiv na pomanjkanje vode.

Vino

Videz: Slamnato rumene barve z zelenkastimi odtenki.

Vonj: Srednje intenzivna aroma s spremljajočim vonjem po mandeljnih in poljskem cvetju.

Okus: Močno, polno, ekstraktno vino je toplo, lepo harmonično, nižje kislosti. Okus po mandljih je izražen tudi na jeziku. Sauvignonasse je klasično aperitivno vino v italijanskem delu Brd. Uveljavil se je ob ribjih jedeh, perutnini in kuncu na žaru (Nemanič, 1999).

Na vrh

VERDUC

To je avtohtona furlanska sorta, ki je že zelo dolgo poznana tudi v Goriških brdih. Z Verducem imamo zasajenih 3,5 ha vinogradov. Hranimo pa ga tudi v našem kolekcijskem vinogradu poleg ostalih avtohtonih in starih, lokalnih, briških sort.

Je sorta, ki je občutljiva na pomanjkanje vode in na glivično bolezen peronospora. Daje konstanten pridelek med leti in je rodna.

Vino

Videz: Slamnato rumene barve.

Vonj: Srednje intenzivna, nežna aroma z vonjem po akacijevem cvetju ali medu, včasih tudi zelo intenzivna sadna aroma.

Okus: Strukturen in poln na telesu, srednje kisel okus, ki oddaja toplino glede na alkoholno stopnjo. Mlado vino je rahlo tanično na okusu. Spominja na okus po mandljih.

Na vrh

OSTALE AVTOHTONE IN STARE LOKALNE SORTE

Glera je bela sorta domačega porekla, ki je bila precej razširjena v gornjih Brdih. Je bujne rasti, grozd ima velik, podolgovat in razvejan z nabitimi jagodami. Jagode ima okroglaste, srednje velike z srednje debelo, trdo kožico, ki je zelenkasto rumene barve, posuta s sivo-rjavimi pikicami. Ni zahtevna glede tal in lege. Rodi bogato (Dobršek, 1957).

Pošakica je sorta močne rasti, ki redno rodi. Štejemo jo med sorte, ki bogato rodijo in dajejo vino za široko potrošnjo (Dobršek, 1957).

Ostale: Pogroznica, Muškat, Cohovka, Klarnica, Zelen, Drenik, Zelenka, Kozji sis, Sušc, Pergolin, Vitovska grganja, Tržarka, Pokalca, Sladkamenka, Dalmatinka, Kraljevina, Markaduška, Sevka, Pika.

Na vrh

Bele sorte

CHARDONNAY (Morrillon, Beaunois, Pinot Chardonnay)

Sorta, ki je po mnenju mnogih najplemenitejša med belimi. Razširjena je v številnih vinogradniških deželah po vsem svetu, domuje pa v Burgundiji.

Chardonnay zahteva sonče in zračne lege ter srednje težka tla. Vinogradniki ga imajo radi, ker je krepke rasti, dovolj roden in neproblematičen za obdelovanje.

Sorta nudi vinarju različne stilne izbire: vino je lahko enostavno , pitno, srednje polno ali polno, strukturno.

Vino

Videz: Barve so slamnato rumene do zlate, le redko kdaj jih osvežujejo zeleni pramenčki.

Vonj: Vina Chardonnaya so znana po bogati, izraženi in sestavljeni sortni vonjavi, ki pa se glede na razprostranjenost na različnih zemljepisnih širinah razlikuje od porekla do porekla. Pri mladih vinih se zaznavajo vonjave po jabolkih, hruškah, breskvah. Chardonnayi iz južnih, sončnejših leg vonjajo izraziteje po agrumih, meloni, ananasu, svežih lešnikih, karameli. Z zorenjem vina se primarne arome po grozdju spremenijo in prihajajo v ospredje vonjave po maslu, medu, čebeljem vosku, vaniliji, mineralih, začimbah, suhih lešnikih, orehih.

Okus: Požirek nudi razkošje vonjev in polnosti. Vino je krepko, bogato, v ustih pusti dolg vtis. Razkošje vonjev in okusov se še stopnjuje pri pridelavi vin posebne kakovosti.

Na vrh

SIVI PINOT (Rulander, Pinot grigio, Pinot gris)

Domovina sivega pinota je Burgundija-Francija. Spada v ožjo družino pinotov, saj izvira iz brstne mutacije (dedne spremembe) modrega pinota. Pinoti sodijo med najstarejše vinske sorte v zgodovini človeštva.

V začetku 18. stoletja ga je v svojem vinogradu v Franciji odkril trgovec Ruland in ga poimenoval rulander.

Trta ni izbirčna glede zemlje, vendar ne prenese preveč vlažnih tal in tudi sušnih razmer ne. Rodnost je dobra in zanesljiva.

Vino

Videz: Barvne nianse vina pri tej sorti nas včasih zmedejo, ker opazimo nežen navdih roza odtenka. Jagodna kožica Sivega pinota vsebuje nekaj več rdečkastih odtenkov. Glede na način predelave grozdja srečamo vina od prosojne rumene barve do intenzivneje obarvanega, z zlatimi odtenki ali celo komaj opazno prosojno rose nianso.

Vonj: Vino ima pahljačo vonjev povprečne intenzivnosti po eksotičnem sadju (ananas, grenivka), maslu, hruški, cimetu.

Okus: Vino je bogatega okusa, zaznavne kisline in dolgega odhoda.

Na vrh

SAUVIGNON (Sauvignon blanc, Sauvignon bianco, Sauvignon white, Muskat Sylvaner)

Izvira iz Francije in ga gojijo v večini vinorodnih držav.

Sorta ni preveč zbirčna za tla, vendar uspeva bolje v dobrih zemljah, posebej če ima vinograd sončno lego. Je bujne rasti, kar se med vegetacijo kaže s košatim zelenim delom trte.

Štejemo ga med visoko kakovostne sorte za bela vina zaradi značilnega sortnega karakterja, ki je odvisen predvsem od selekcije, vrste zemlje in mikroklime (Hrček, Korošec-Koruza, 1996).

Vino

Videz: Je vino zelenkasto rumenkaste barve.

Vonj: Primarne arome so izrazite in sortno značilne, razpoznavne ne glede na poreklo, čeprav se po niansah razlikujejo. Spominjajo na bezgov cvetni vonj, pokošeno travo, paradižnikove ali ribezove liste. Nekatera vina vonjajo po kosmuljevem plodu. Tudi vonj po beluših je sestavni del arome tega vina.

Okus: Polno telo ob skoraj praviloma zadostni kislini deluje okusno, sveže. Premalo zrelo grozdje se izrazi v vinu z grenkobo na jeziku, ki tudi prepriča o lahko razpoznavnem značaju te sorte. Glede na stopnjo izrazitosti vin sorte Sauvignon lahko manj izrazite postrežemo k ribji ali zelenjavni juhi, bolj izrazite pa k ribji omaki. Boljši letniki pa premagajo kozje sire oziroma nam ponujajo slastne in pikantne užitke v tej kombinaciji, saj se razvije pravo sožitje med prevladujočim vonjem Sauvignona in pikantnostjo kozjega sira (Nemanič, 1999).

Na vrh

BELI PINOT (Pinot bianco, Weisser Burgunder, Pinot Blanc)

Njegova domovina je francoska pokrajina Burgundija.

Pred približno dvajsetimi leti, ko je postalo v svetu zelo popularno vino Chardonnay je stroka v Sloveniji ugotavljala, da je večina vinogradov, ki so jih vodili kot sortne nasade Belega pinota, v resnici zasajena s Chardonnayem. Preden je stroka ti dve sorti formalno ločila, je bila na etiketah celo oznaka Pinot – Chardonnay. Vina Belega pinota so tudi manj sortno značilna od Chardonnaya.

Za lego ta sorta ni občutljiva. Prijajo ji zračna, lahka in srednje težka tla.

Vino

Videz: To vino je svetlorumene barve, ki se z leti približa zlatorumenemu odtenku.

Vonj: Je prijetno aromatično s sledovi vonjev po svežem sadju: jabolku, jagodnem listju, grenivki, pri zelo uspelem vinu lahko tudi po kutini, karameli.

Okus: Vino je bogatega telesa in polnega okusa z zaznavno aromo limone in grenivke.

Na vrh

OSTALE BELE SORTE

Rumeni muškat.

Na vrh

Rdeče sorte

MERLOT (Plant Medoc, Merlou)

Je sorazmerno mlada sorta, ki izvira iz Francije in sicer iz okolice Bordeauxa. Prvič jo zasledimo v 18. stoletju. Ime naj bi dobila po Kosih, ki so radi kljuvali to grozdje.

V našem sortimentu zaseda daleč največji delež med rdečimi sortami prav zaradi dobrih rezultatov, ki jih daje na teritoriju Goriških brd. Poleg visoko kakovostnega grozdja daje ta sorta, kar je zelo pomembno, tudi izenačeno kakovost med leti. Merlotu ugajajo srednje težka in ne prevlažna tla ter odcedne in sončne lege.

Vino

Videz: Mlado vino je lepe rubinasto rdeče barve, ki pa se z leti hitro spreminja in dobiva najprej zlate pramenčke, sledijo jantarni, nato rjavkasti.

Vonj: Vonj je saden in spominja na zrelo češnjo, malino, murvo in robidnico.

Okus: Vino je bogato, sadno, z zelo dobro vkomponiranimi tanini in dolgim zatonom. Pridelek z apnenčastih in peščenih tal vsebuje mehke tanine, na ilovnato-peščenih tleh pa kaže težje, trpke tanine.

Na vrh

CABERNET SAUVIGNON (Cabernet, Petit Cabernet, Vaucluse)

Tudi ta sorta izvira iz Francije (Bordeaux). To kar je Chardonnay med belimi je Cabernet sauvignon med rdečimi, kar zadeva priljubljenosti in genetske zmogljivosti.

Sorta je izbirčna za tla, zahteva dobra vinogradniška tla, ki so zračna in topla. Posebno pozornost moramo nameniti tudi izbiri lege. V Goriških brdih dobimo vrhunske Cabernet sauvignone iz dvignjenih, južnih leg kjer sije sonce preko celega dne. Je sorta, ki v Brdih zori pozno. Obiramo ga med zadnjimi.

Vino

Videz: Je intenzivno rdeče obarvano, v mladosti z vijoličastimi do škrlatnimi odtenki.

Vonj: Zaznamo lahko več družin vonjev: sadje (ribez, oljka), po praženem (dim), rastlinski vonji (cedra, zelena paprika, humus, gomoljka, tobak, meta, čokolada itn.).

Okus: Navduši nas bogastvo taninov, ki omogočajo vinu dolgo življenje in z leti postajajo mehki in sladki. Okus je bogat, poln in pusti v ustih dolg vtis.

Na vrh

CABERNET FRANC (Gros Cabernet, Petit fer, Veron, Breton, Cabernet Franco)

Izvira iz Francije in po ampelografskih značilnostih spada v družino 'Cabernetov'. Po zastopanosti v Brdih ga imamo sorazmerno malo.

Podobno kot cabernet sauvignon zahteva dobra vinogradniška tla (zračna, topla) in dvignjene južne lege. Je sorta, ki pozno zori.

Vino

Videz: Barve so intenzivno rubinaste z odtenki granatne in vijoličaste.

Vonj: Po malinah, jagodah, vijolicah, svežem senu, divjih jabolkih.

Okus: Vino ima bogato telo. Mlad je agresiven in ima travnat okus, po nekaj letih zorenja pa postane gladek.

Lepo dopolnjuje divjačino, prekajeno meso in meso na žaru.

Na vrh

MODRI PINOT (Modri burgundec, Burgunder, Pinot nero, Pinot Noir)

Modri pinot je nedvomno najbolj plemenito, rdeče vino hladnejših delov Evropskega kontinenta in prednik vseh pinojev. Izvira iz Burgundije v Franciji in nosi originalno ime Pinot noir.

Plinij je opisal Modri pinot iz okolice Rhone že na začetku našega štetja. Prva listina pa sega v leto 1394.

Ni posebej zahtevna sorta kar se tiče lege. Ustrezajo ji ne preveč sončne in odcedne lege. V Brdih ga obiramo med rdečimi sortami prvega.

Modri pinot je primeren tudi za belo vinifikacijo kot osnova za peneče vino ter za pridelavo rose vin. Roseji iz modrega pinota se od rosejev iz drugih sort razlikujejo po nežnem vonju, mehkobi, vendar polnem telesu in dolgem odhodu.

Vino

Videz: Svetlejša rubinasto rdeča barva z razvojem dobiva bakrene in kavno rjave odtenke.

Vonj: Značilno vinski. V mladosti po jagodičju (robidnici, rdečem in črnem ribezu, malini, jagodi) in češnji, pozneje po marmeladi iz teh sadežev, z razvojem se oblikujejo rastlinski vonji (humus, gomoljka, kava), nato živalski (usnje, krzno).

Okus: Je bogat, skladen, poln in z zaznavnimi mehkimi tanini.

Na vrh

OSTALE RDEČE SORTE

Refošk, Barbera, Gamay, Syrah.

Na vrh